Meni Zapri

SPOKORNO ROMANJE VITEŠKEGA REDA NA IZVOR SLOVENSTVA

“Krasni majnik razliva po cvetlicah žlahtni cvet,
pomlad vsa ljubezniva rojstva god obhaja spet.
Ptice glasno po goščavah slavo Jezusu pojo
in Mariji po dobravah venec šmarnice pleto.”

Člani in prijatelji Viteškega reda Svetega Jurija iz Koroške smo se v nedeljo, 26.05.2024, podali na Slovenski romarski dan pri Gospe Sveti na avstrijsko Koroško.

Gre za pomenljivi dogodek na koreninah slovenskega naroda in vere. H Gospe Sveti smo prišli tudi vitezi, dame in familijarji Viteškega reda Sv. Jurija iz Koroške. Sv. maša, koncert pevskih zborov in šmarnice so potekale v slovenskem jeziku. Med vodenjem in razlago domačina po cerkvi se je razvila živahna debata ter se razlegalo veselo slovensko petje pred cerkvijo. Oblačno vreme, se je po hvalnici Mariji spremenilo v čudovito sončno vreme. V molitvi smo se priporočali slovenskemu svetniku sv. Modestu ter se ob tem spomnili na ves slovenski narod in domovino.

Osrednje jedro viteške delegacije se je ob boku “spokornega romanja” pri Gospe Sveti sestalo še na bilateralni ravni za prihajajoče cilje reda.

Najlepši mesec v letu, mesec maj, je posvečen Mariji in šmarnični pobožnosti, ki se s petimi litanijami uvršča v evropski vrh izbranih oblik ljudske pobožnosti. Nobelov nagrajenec, Peter Handke, je izjemno čaščenje predstavil svetovni javnosti.
Milostna podoba matere božje pri Gospe Sveti vabi nas vse, najmlajše, mlade in starejše, ki smo njeni otroci. Priporočimo Jezusovi materi svojo družino, svoj viteški red, svoje delo, skrbi, veselje in žalost, saj je ona naša največja priprošnjica pri Bogu.

Celodnevno slovensko romanje je imelo bogat duhovni in kulturni program:

11.30 Slovenska romarska sv. maša
vodi: rektor Jože Kopeinig (11.00 priložnost za spoved)
poje: Komorni moPZ Davorin Jenko iz Cerkelj
orgle: Andraž Ristič

Gostilna Sandwirt možnost za kosilo!

14.00 Koncert duhovnih pesmi
MePZ Gorotan, Šmihel nad Pliberkom, vodi Albert Krajger
Komorni moPZ Davorin Jenko, Cerklje na Gorenjskem, vodi Neža Križnar Ristič

15.00 Slovesne šmarnice
vodi: provizor Slavko Thaler
pete litanije: MePZ Gorotan
orgle: Andrej Feinig
mežnar: Gerhard Kropivnik
kantor: Pavel Zablatnik

Nato agapa na trgu pred stolnico z dobrotami z Radiš in iz Goriških Brd
Gostje: pritrkovalci iz Goriških Brd

Odzvali smo se na vabilo:
Dušnopastirki urad krške škofije, Referat za cerkveno glasbo & Katoliška akcija v Celovcu

Skupaj smo doživeto praznovali v lepem romarskem duhu in molili na grobu sv. Modesta pri Gospe Sveti, ki je vsem nam obogatil vero in skupno viteško poslanstvo.
Res veselo, domače in pristno smo se počutili na izvoru vere naših prednikov. Verjamemo, da se bomo tja, v domovini naših prednikov in prijateljev, še vsi radi vračali.

Od tod so naši predniki prejeli krščansko vero

Že okoli leta 300 je Gosposvetsko polje preko Ogleja prišlo do prvega stika s krščanstvom. Z vpadi Slovanov na karantansko območje konec 6. stoletja so se te sledi pričele izgubljati. Okoli leta 760 je škof Modest za svoj sedež izbral Gospo Sveto in tam postavil Marijino cerkev, ki jo je zamenjala sedanja veličastna poznogotska stolnica, zgrajena med leti 1430 do 1490. Skozi stoletja so tod živeli naši slovenski predniki, ki svojo alodialnost izpričujejo vse od Norika in Karantanije do danes. Po plebiscitu leta 1920 je utihnilo slovensko bogoslužje pri Gospe Sveti. Slovenski oddelek krške škofije od leta 1999 naprej ponovno vabi na vsakoletno majniško romanje k Materi, ki je sprejemala naše prednike že pred več kot 1000 leti.
Cerkev Marijinega vnebovzetja v kraju Gospa Sveta na današnjem avstrijskem Koroškem je najstarejša cerkev na slovenskem narodnostnem ozemlju.
Zgodba o cerkvi Gospe Svete se je začela sredi 8. stoletja (približno okrog leta 757), ko je na ozemlje Karantanije, prve slovenske države in tudi prve slovanske države, salzburški škof Virgil poslal pokrajinskega škofa Modesta.
PRVE TRI CERKVE V KARANTANIJI
Modest, ki je bil po rodu verjetno Irec, je začel med Karantanci, ki jim je takrat vladal knez Hotimir (751‒769), širiti krščanstvo. Knez Hotimir je dal v Karantaniji sezidati prve tri cerkve, in sicer pri Gospe Sveti, pri Sv. Petru v Lesu pri današnjem Spittalu in “ad Undrimas” (verjetno današnji Ingering blizu Judenburga).
Najpomembnejša je bila prav cerkev pri Gospe Sveti. Ta je postala sedež pokrajinskega škofa Modesta in s tem cerkveno središče Karantanije. Kot središče pokristjanjevanja Karantancev, to je prednikov današnjih Slovencev, jo lahko imamo tudi za zibelko slovenskega pokristjanjevanja.
ZNAMENITO GOSPOSVETSKO POLJE
Kraj Gospa Sveta (nemško Maria Saal) leži ob reki Glini, nekaj kilometrov severno od Celovca, današnje prestolnice avstrijske Koroške. Gospa Sveta je tudi dala ime Gosposvetskemu polju.
Na Gosposvetskem polju je tudi Krnski grad, v času pokristjanjevanja politično središče Karantanije.
Na Gosposvetskem polju je potekalo ustoličevanje karantanskih knezov oziroma pozneje koroških vojvod. Obred ustoličevanja, ki je potekal v slovenskem jeziku, je trajal vse do leta 1414.
Na Gosposvetskem polju sta stala knežji kamen (ta je od leta 1862 v celovškem muzeju) in vojvodski prestol.
ZGRAJENA IZ KAMENJA IZ NEKDANJE PRESTOLNICE NORIKA
Gospa Sveta je v virih prvič izpričana z imenom Sancta Maria ad Carantanam. V cerkvi Gospe Svete je tudi grob sv. Modesta, zavetnika Koroške. Ta je umrl približno leta 772. Cerkev Gospe Svete so sezidali s kamenjem iz bližnjega rimskega Virunuma (to mesto je bilo središče rimske province Norik).
Na teh kamnih so med drugim upodobljene antične zgodbe (volkulja, ki doji Romula in Rema, Ahil in Hektor …) in krščanska tematika (Marijino kronanje). Kot vemo, iz Virunuma izvira tudi knežji kamen, ki je eden od simbolov slovenstva in je bil upodobljen tudi na slovenskem denarju.
CERKEV IMA DANAŠNJO PODOBO IZ 15. STOLETJA
Gosposvetska cerkev, ki je dobila zdajšnjo podobo v prvi polovici 15. stoletja, velja za najpomembnejšo poznogotsko cerkev na Koroškem. V severnem od dveh zvonikov visi največji bronasti zvon Koroške iz leta 1687, ki je težak kar 6,6 tone.
V cerkvi je tudi kamniti kip sedeče Marije z Jezusom v naročju iz 15. stoletja, ki je zdaj osrednji predmet romarskega češčenja.
Gospa Sveta in Gosposvetsko polje sta bila dolgo del slovenskega narodnega ozemlja. Šele v 19. stoletju je uspelo ta del Koroške Nemcem germanizirati. Po koroškem plebiscitu leta 1920 v cerkvi Gospe Svete tudi ni bilo več rednih maš v slovenskem jeziku.

Sveti Modest prosi za nas!