Spominska slovesnost v čast sv. Stanislavu v Osojah

Na avstrijsko Koroško se je v soboto, 11. 04. 2026, podalo vodstvo Viteškega reda Sv. Jurija s Koroške, kjer je v Osojah (Ossiach) ob 18.00 uri prisostvovalo slovesni komemoraciji v čast sv. Stanislavu. Spominsko slovesnost je vodil domači župnik mag. Erich Aichholzer ob sodelovanju Osojske opatijske cerkve – župnije.

Pomenljivi in brezhibno izpeljani spominski dogodek je pripravil bratski Koroški priorat Reda sv. Stanislava, pod vodstvom častitljivega priorja Thomasa Schatza. Prisotnih je bilo večje število redovnih članov, tako domačih, kot zlasti tudi iz Dunajskega priorata, sam Viteški red sv. Stanislava pa je zastopal Veliki kancler reda grof Alexander Graff de Pancsova. Spominskega dogodka so se udeležili tudi člani Radetzkyjevega vojaškega reda in vrsta uglednih gostov, med njimi tudi župan Gernot Prinz.

Osoje (nemško Ossiach) je zdraviliško naselje ob Osojskem jezeru z okoli 600 prebivalci na nadmorski višini 496 mnm. Kraj leži ob cesti Trg –  Beljak na Koroškem v Avstriji.

V kraju je v hotel spremenjen bivši benediktinski samostan. Samostan zgrajen leta 1024 je bil najstarejši samostan na Koroškem. Svojemu namenu je služil do 1783. Prvotno baziliko so Turki 1484 požgali. Samostan je bil obnovljen in utrjen okoli leta 1500. Ponovno je bil prezidan v letih 1734 do 1744. Ob cerkvi naj bi bil po legendi grob poljskega kralja Boleslava II. imenovanega Mutec Osojski, znan tudi kot “Tihi spokornik iz Ossiacha”.

Mutec Osojski je legendarna oseba, po legendi poljski kralj Boleslav II., ki naj bi umrl v benediktinskem samostanu Osoje na avstrijskem Koroškem. Boleslav II. je 11. aprila 1079 v cerkvi sv. Mihaela pri Krakovu umoril (oziroma dal umoriti) krakovskega škofa sv. Stanislava, ki je ostro kritiziral njegov življenjski slog. Zaradi ogorčenja nad škofovo smrtjo je izbruhnil upor in kralj je moral pobegniti iz domovine. Zgodovinarji navajajo, da se je zatekel na Madžarsko, kjer je leta 1081 v izgnanstvu umrl.

Na avstrijskem Koroškem se ohranila legenda, izpričana od 16. stoletja dalje, po kateri naj Boleslav ne bi umrl na Madžarskem, ampak ga je smrt doletela šele leta kasneje, za zidovi samostana ob Osojskem jezeru.

Kakor pripoveduje zgodba, se je Boleslav v letu 1081 z Madžarskega napotil na pot k papežu, ker si je želel olajšati vest in doseči preklic cerkvenega izobčenja. V odmaknjenih Osojah se je nepričakovano odločil, da se bo za storjeni greh spokoril v samostanu, zato je kot mutec potrkal na samostanska vrata ter tam v popolnem molku vrsto let opravljal delo laičnega brata. Šele na smrtni postelji je opatu razkril pravo identiteto in mu kot dokazilo resničnosti svojih besed izročil pečatni prstan s poljskim kraljevim grbom.

Po različici legende naj Boleslav v Osojah ne bi ostal na poti v Rim, ampak ob povratku, ko je že dosegel cerkveno odpuščanje.

V samostanu spomin na Mutca Osojskega skrbno ohranjajo. Izročilo pripoveduje, da so po njegovi smrti menihi začeli skrbeti za neme ljudi in se z njimi sporazumevati v govorici s kretnjami. Ko je bil leta 1839 Boleslavov domnevni grob odprt, so v njem našli okostje, železne žeblje in kovinsko sponko romarske obleke. Nagrobnik z napisom »Boleslaus Rex Poloniae Occisor Sancti Stanislai Episcopi Cracoviensis«(Poljski kralj Boleslav, morilec svetega Stanislava, krakovskega škofa) je cilj številnih obiskovalcev, predvsem Poljakov, ki Boleslava zaradi njegove zgodovinske vloge, kljub umoru poljskega nacionalnega svetnika, zelo cenijo.