Iz starih redovnih regul (pravil) je razvidno, da je bilo knežji državi Reda Sv. Jurija (Sankt Georgs-staat) zaupano ohranjanje in čuvanje skrivnosti Sacrum Romanum Imperium; obramba proti mohamedancem in povzdigovanje vladarske hiše. 
Slovenija je konec aprila 2013 dobila državotvorni Viteški red, kot so si ga želeli že naši predniki. Verjamemo, da bo red lahko tudi danes garant tradicionalnih vrednot, časti in ponosa, kot ga je vreden starodavni slovenski narod.
Veseli bomo, da se nam pridružite in skupaj z prvimi vitezi oblikujete našo skupno sedanjost, pa tudi prihodnost, za katero moramo upati, da bo srečno in uspešno. Viteški red ima za cilj slovenskemu narodu pomagati pri duhovnemu zavedanju domoljubnih vrednost in po svojih močeh voditi vrsto dobrodelnih in družbeno angažiranih projektov. Dobrodelnost je namreč danes tisto plemenito poslanstvo viteza, ki ga v polnosti opravičuje. Zato nam bo skupaj uspelo!
Temeljne vrednote in cilje ima Viteški reda sv. Jurija, še iz časov 15. stoletja, ko je bilo Avstrijsko cesarstvo na svojem vrhuncu z svojimi moči. Vsem vitezom in damam je enoten pozitiven občutek in izrazit vidik do nacionalnega ali človeško etičnega odnosa, ki ga lahko strnemo v starodavni viteški kodeks. Vitezi so upravljali svojo kneževino s ciljem obrambe dežele in ohranjanja vrednot in izročil Sveto-rimskega cesarstva ter povzdig Avstrijske cesarske družine.
Cilj slovenskih državljanov se je danes, v modernem času, vnovič uresničil, saj lahko že danes pristopamo v Panevropsko družino, enakopravni, suvereni in ponosni, tudi kot slovenski vitezi in dame reda Svetega Jurija in to kot dediči starodavnih Karantanskih korenin.
Dokazujemo, da Slovenke in Slovenci, kot narod, nismo nič manj vredni od svojih avstrijskih ali italijanskih sosedov. Vsem nam je skupno vodilo, da ohranjamo in nadaljujemo izročilo nekdanjih skupnih “plemenitih” vrednot, iz naše nekdanje skupne avstrijske domovine v okviru lastne in suverene države Slovenije, kot dedinje vrednot Viteškega reda Sv. Jurija, ki je ob svojem času povezoval in čuval izročilo velike Karantanije. Zadnji avstrijski svetniški cesar Karel ga je namreč izročil v varstvo vsem narodom svojega nekoč velikega imperija, tudi Slovencem.
Naše zgodovinsko izročilo je torej bogato in pomenljivo. Usoda za naš danes in jutri pa je v naših skupnih rokah! Velika čast je doletela pripadnike te plemenite bratovščine, saj se jih je že ob ustanovitvi prejel vzdevek “kronani vitezi”. Cesar jim je namreč za zasluge podelil in nato tudi okronal Jurijev rdeči križ. Sam križ pa se v svoji obliki ozira na karantansko dediščino, kar pa namiguje na izročilo, da so redovni predniki tega reda bili člani osebne garde karantanskega vojvode.
Želimo si, da se tudi na Slovenskem nadaljuje izročilo “kronanih vitezov” jurjevcev. 
V ospredju je vitezu karitativno in dobrodelno poslanstvo, saj je v Sloveniji vedno več ljudi pomoči potrebnih, na vseh področjih. V svoje vrste želimo pritegniti uspešne in uveljavljene Slovenke in Slovence in vse, ki so tega vredni in si zaslužijo, tudi kot nagrado za njihov prispevek k napredku svoje domovine. To naj bi bile osebnosti iz slovenske družbe (kulture, gospodarstva, akademskega življenja, znanosti) vredne “viteštva”, ki s svojim zgledom, delom in poslanstvom lahko bistveno pripomorejo k ogledu domovine v svetu.
Veseli smo vseh prijateljev, ki nam stojite ob strani, podpornikov in novih kandidatov, ki se nam še želite pridružiti. Naše vrednote in cilje želimo približati vsem ljudem dobre volje, tudi mladim, na katerih bo v prihodnje odgovorno breme razvoja naše družbe, da spoznavajo pomen domovinskih ciljev za dobrobit vse domovine, ki na svoj način izražajo ljubezen do domovine, pripadnost in zvestobo.
POGLED V SUVERENO ZGODOVINA VITEŠKEGA REDA
Prve konkretne korake, da je prišel Karantanski viteški red tudi na Slovensko, smo storili v letu 2013 s pomočjo mednarodnega Združenja Slovensko-Lihtenštajnskega prijateljstva, v okviru katerega deluje Viteški red Svetega Jurija iz Karantanije kot redovni viteški priorat in interesna skupine domoljubov in rojalistov. Viteški red je pomenljivo opredeljen kot živa kulturna dediščina Karantanije, saj je edini red slovenskega naroda, ki ima svoj izvor na slovenskem nacionalnem ozemlju, s tem pa je tudi v ponos skupnemu alpskemu krogu, znotraj katerega živimo. Red izvira iz Koroške oziroma širše iz območja nekdanje Karantanije, kjer je imel red tudi svoj prvi zgodovinski sedež v mestu Millstatt (Koroška), ki je eden od izvirov današnje suverene Slovenije. Tu je bil tudi dom in sedež sv. Domicijana, karantanskega vojvode in svetnika, ki so ga vitezi med drugim častili in se mu priporočali. 
Suvereni imperialni viteški red Sv. Jurija iz Koroške danes deluje v Sloveniji, kot krilni Veliki priorat in Velika balija Slovenija, kot samostojna nacionalna provinca, ki je sestavni del enotnega reda delujočega na območju osrednje Evrope. Danes je slovenskih komturjev, vitezov in dam že dovolj, da lahko tvorijo svojo lastno nacionalno in ozemeljsko enoto, priorat (organizacijo) tudi v okviru države Slovenije. Sam red ima v naprej določen zgodovini grb, geslo, prapor in simbole, katere črpa iz časov Viteškega reda Sv. Jurija na Koroškem, ki spada med zgodovinsko zapuščino Karantanije, katere naslednica je danes tudi Slovenija. Red ima za svoj simbol rdeč kronani križ Svetega Jurija, ki jim ga je ob svoji ustanovitvi podelil cesar Friderik III., nato pa je ustanovitev reda potrdil še papež Pavel II. Pridobljene pravice in časti viteškega reda so nato potrjevali tudi drugi Habsburški suvereni, pa tudi papež (cesar Maksimilijan I. je s podporo papeža Aleksandra VI., ustanovil in poimenoval našo viteško bratovščino za »kronane viteze«).
“Na stežaj se odprite, starodavne duri, da vstopi kralj veličastva.”
Viteški Red sv. Jurija na Koroškem je bil ustanovljen po zaobljubi cesarja Friderika III., ki so ga leta 1462 v palači Hofburg oblegali uporni dunajski meščani.
Cesar se ja zaobljubil, če bo rešen:
- poromati v Rim;
- ustanoviti škofijo in
- ustanoviti viteški red v čast Svetemu Juriju.
Da bi izpolnil svojo zaobljubo, se je Friderik III. leta 1468 ob Božiču podal k papežu v Rim. Papež Pavel II. je ustanovitev novega reda potrdil. Na čelo reda je umestil prvega velikega mojstra. To je bil Johann (Janez) Siebenhirter, ki je izhajal iz ugledne dunajske družine. Za sedež je cesar odkazal redu opuščeno benediktinsko opatijo v koroškem Milštatu (Millstatt). Opatijo so utrdili, tako da je lahko kljubovala vpadom Turkov. 
Novo ustanovljeni red si je kot svojega sozavetnika izbral sv. Domicijana, čigar grob se je nahajal v tamkajšnji opatijski cerkvi v Milštatu. Na upodobitvah se ob Domicijanu nahaja ščit, na katerem sta koroški in bavarski grb. Iz tega je razvidno, da so sv. Domicijana, ustanovitelja cerkve sv. Odrešenika v Milštatu (okoli 800), zamenjavali z Aribom, ki je ustanovil tamkajšnjo benediktinsko opatijo (okoli 1077) in je bil palatin Bavarske in Karantanije. Toda sv. Domicijan je upodobljen s klobukom kneza. Knez je bil tudi Aribo, vendar ne suveren vladar, kar je bil sv. Domicijan. Zato drži ta v desnici tudi prapor. Sv. Domicijan je karantanski (slovenski) vojvoda in svetnik!
Papež Pavel II. je torej cesarju, ob njegovem drugem potovanju v Rim (1468), dovolil ustanoviti škofiji na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu.
Leta 1479 je Friderik III. izročil redu tudi škofijo v Dunajskem Novem mestu (ust. 1469). Postala je drugi sedež reda.
Leta 1489 je bil Veliki mojster Siebenhirter povzdignjen v cesarski viteški stan in dodeljen mu je bil sedež med knezi za mizo cesarja Sveto-rimskega cesarstva.
Na Koroškem so si vitezi za svoj uradni sedež uredili starodavno opatijo, ki pa je od benediktincev podedovala velike dolgove, ki jih je moral red odplačevati. Kljub velikim posestim je vsled tega komaj pokrival tekoče stroške za vzdrževanje. Članov je bilo malo, leta 1471 je bilo samo 11 vitezov. Vitezi niso mogli narediti ničesar proti Turkom, ki so leta 1473 navalili na Koroško. Leta 1478 so Turki vpadli celo v Milštat, toda utrjena opatija je pred njimi vzdržala. Ko je leta 1493 cesar Maksimilijan I. nasledil na cesarskem prestolu svojega očeta, Friderika III., je v podporo reda ustanovil Bratovščino sv. Jurija (v Antwerpnu) z nazivom »kronani vitezi«. V Viteško bratovščino je vstopil tudi cesar s svojo družino, številni knezi, kralji in kardinali, kot tudi takratni papež Aleksander VI. Leta 1503 je isti cesar ustanovil tudi Družbo sv. Jurija. Leta 1508 je umrl veliki mojster reda Johann Siebenhirter. Nasledil ga je formalno »izvoljeni« Johann Geumann, ki pa je šele leta 1518 uradno prejel naslov velikega mojstra in knežji stan. Več o zgodovini reda: TUKAJ!
Z Božjo pomočjo naprej!
Seveda pa je predpogoj za povabilo v Viteški red Svetega Jurija, da se nam predstavite, nas pokličite ali pa nam preprosto pišite.