fbpx
Meni Zapri

Prve konkretne korake, da je prišel Karantanski viteški red tudi na Slovensko, smo storili v letu 2013 s pomočjo mednarodnega Združenja Slovensko-Lihtenštajnskega prijateljstva, v okviru katerega deluje Viteški red Svetega Jurija iz Karantanije kot redovni viteški priorat in interesna skupine domoljubov in rojalistov. Viteški red je pomenljivo opredeljen kot živa kulturna dediščina Karantanije, saj je edini red slovenskega naroda, ki ima svoj izvor na slovenskem nacionalnem ozemlju, s tem pa je tudi v ponos skupnemu alpskemu krogu, znotraj katerega živimo. Red izvira iz Koroške oziroma širše iz območja nekdanje Karantanije, kjer je imel red tudi svoj prvi zgodovinski sedež v mestu Millstatt (Koroška), ki je eden od izvirov današnje suverene Slovenije. Tu je bil tudi dom in sedež sv. Domicijana, karantanskega vojvode in svetnika, ki so ga vitezi med drugim častili in se mu priporočali.

Suvereni imperialni viteški red Sv. Jurija danes deluje tudi v Sloveniji, kot Priorat Slovenija, samostojna nacionalna provinca, ki je sestavni del enotnega reda delujočega na območju osrednje Evrope. Danes je slovenskih vitezov že dovolj, da lahko tvorijo svojo lastno nacionalno in ozemeljsko enoto, priorat (organizacijo) tudi v okviru države Slovenije. Sam red ima v naprej določen zgodovini grb, geslo, prapor in simbole, katere črpa iz časov Viteškega reda Sv. Jurija na Koroškem, ki spada med zgodovinsko zapuščino Karantanije, katere naslednica je danes tudi Slovenija. Red ima za svoj simbol rdeč kronani križ Svetega Jurija, ki jim ga je ob svoji ustanovitvi podelil cesar Friderik III., nato pa je ustanovitev reda potrdil še papež Pavel II. Pridobljene pravice in časti viteškega reda so nato potrjevali tudi drugi Habsburški suvereni, pa tudi papež (cesar Maksimilijan I. je s podporo papeža Aleksandra VI., ustanovil in poimenoval našo viteško bratovščino za »kronane viteze«).

“Na stežaj se odprite, starodavne duri, da vstopi kralj veličastva.”

Viteški Red sv. Jurija na Koroškem je bil ustanovljen po zaobljubi cesarja Friderika III., ki so ga leta 1462 v palači Hofburg oblegali uporni dunajski meščani.

Cesar se ja zaobljubil, če bo rešen:

  • poromati v Rim;

  • ustanoviti škofijo in

  • ustanoviti viteški red v čast Svetemu Juriju.

Da bi izpolnil svojo zaobljubo, se je Friderik III. leta 1468 ob Božiču podal k papežu v Rim. Papež Pavel II. je ustanovitev novega reda potrdil. Na čelo reda je umestil prvega velikega mojstra. To je bil Johann (Janez) Siebenhirter, ki je izhajal iz ugledne dunajske družine. Za sedež je cesar odkazal redu opuščeno benediktinsko opatijo v koroškem Milštatu (Millstatt). Opatijo so utrdili, tako da je lahko kljubovala vpadom Turkov.

Novo ustanovljeni red si je kot svojega sozavetnika izbral sv. Domicijana, čigar grob se je nahajal v tamkajšnji opatijski cerkvi v Milštatu. Na upodobitvah se ob Domicijanu nahaja ščit, na katerem sta koroški in bavarski grb. Iz tega je razvidno, da so sv. Domicijana, ustanovitelja cerkve sv. Odrešenika v Milštatu (okoli 800), zamenjavali z Aribom, ki je ustanovil tamkajšnjo benediktinsko opatijo (okoli 1077) in je bil palatin Bavarske in Karantanije. Toda sv. Domicijan je upodobljen s klobukom kneza. Knez je bil tudi Aribo, vendar ne suveren vladar, kar je bil sv. Domicijan. Zato drži ta v desnici tudi prapor. Sv. Domicijan je karantanski (slovenski) vojvoda in svetnik!

Papež Pavel II. je torej cesarju, ob njegovem drugem potovanju v Rim (1468), dovolil ustanoviti škofiji na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu.

Leta 1479 je Friderik III. izročil redu tudi škofijo v Dunajskem Novem mestu (ust. 1469). Postala je drugi sedež reda.

Leta 1489 je bil Veliki mojster Siebenhirter povzdignjen v cesarski viteški stan in dodeljen mu je bil sedež med knezi za mizo cesarja Sveto-rimskega cesarstva.

Na Koroškem so si vitezi za svoj uradni sedež uredili starodavno opatijo, ki pa je od benediktincev podedovala velike dolgove, ki jih je moral red odplačevati. Kljub velikim posestim je vsled tega komaj pokrival tekoče stroške za vzdrževanje. Članov je bilo malo, leta 1471 je bilo samo 11 vitezov. Vitezi niso mogli narediti ničesar proti Turkom, ki so leta 1473 navalili na Koroško. Leta 1478 so Turki vpadli celo v Milštat, toda utrjena opatija je pred njimi vzdržala. Ko je leta 1493 cesar Maksimilijan I. nasledil na cesarskem prestolu svojega očeta, Friderika III., je v podporo reda ustanovil Bratovščino sv. Jurija (v Antwerpnu) z nazivom »kronani vitezi«. V Viteško bratovščino je vstopil tudi cesar s svojo družino, številni knezi, kralji in kardinali, kot tudi takratni papež Aleksander VI.  Leta 1503 je isti cesar ustanovil tudi Družbo sv. Jurija. Leta 1508 je umrl veliki mojster reda Johann Siebenhirter. Nasledil ga je formalno »izvoljeni« Johann Geumann, ki pa je šele leta 1518 uradno prejel naslov velikega mojstra in knežji stan. Več o zgodovini reda: TUKAJ!

Tako imenovana “Siebenhirterjeva plošča” je eden najpomembnejših zakladov gotske tablične umetnosti na Koroškem. Na panoju velikega formata, ki izvira iz Siebenhirterjeve kapele v nekdanji benediktinski opatiji Millstatt, je prikazano imenovanje prvega Velikega mojstra Reda Sv. Jurija, Johanna Siebenhirterja, 1. januarja 1469 v Lateranski baziliki v Rimu, s strani papeža Pavla II. in ustanovitelja reda, cesarja Friderika III.  V zgornji polovici slike lahko vidite tri protagoniste v sinhronizirani predstavitvi njihove investiture v red, ko na meču, obdani z redovnimi insignijami, podajajo svojo zaprisego zvestobe redu in Velikemu mojstru. Kardinalski kolegij postavljen ob strani, opazuje dogajanje. V ospredju lahko vidite dvorne dostojanstvenike, kot so Herold mojster, konjederec, zastavnik, mečar in pripadnike plemstva.

Poslanstvo

Naš temeljni cilj je delo za dobro družbe. Viteški red Sv. Jurija je živi del kulturne in zgodovinske dediščine slovenskega naroda, ki s svojo prisotnostjo bogati narodovo kulturo in ohranja spomin njegove zgodovine. Vitezi in dame s svojim delom in vzorom živimo plemenite modrosti viteškega poslanstva, in si prizadevamo za dobro in napredek svoje domovine, s tem pa tudi sveta, vse pa izročamo milosti in varstvu Bogu, za njegovo večjo čast in slavo (Deus et Patria – Deus et Mundus). Zavzemamo za socialno vzdržen in etičen model družbe, za družbo vrednot ki spoštuje krščanski etos, in ki tako na lokalni, kot na evropski ravni omogoča razvoj kulture in gospodarstva.

Tretjeredniki, Prijatelji Viteškega reda pa se pod geslom Viribus Unitis trudijo z združenimi močmi pomagati redu na vseh področjih, zlasti pa na področju dobrodelnosti, družbe in kulture. Poslanstvo tretjerednikov je tudi približati delovanje, zgodovino in poslanstvo reda širši javnosti.

Vse dame, vitezi in prijatelji Viteškega reda Svetega Jurija se trudimo svoje poslanstvo živeti čim bolj aktivno, plemenito in častno, ter biti predani svojemu narodu in njegovemu razvoju na vseh področjih. Preko svoje zgodovine se samozavestno povezujemo tudi z drugimi narodi, da se tudi sami čim bolj vključujemo v mednarodno skupnost.

Vrednote

Prisegamo na viteške vrednote, ki izhajajo iz viteškega kodeksa, to so v prvi vrsti občečloveške vrednote, ki so vedno aktualne in spoštovane:

  • osebna poštenost, čast in zvestoba
  • srčnost in pogum
  • vera, upanje in ljubezen
  • etičnost in spoštovanje

Red zagovarja kulturno in socialno odličnost v družbi, s katero se povezuje preko različnih družbeno angažiranih vsebin in različnih dobrodelnih, socialnih in kulturno osvetljenih projektov. Pri tem red sodeluje in se povezuje z vrsto strokovnjakov, s socialno pozitivnimi organizacijami in mednarodno diplomacijo v Sloveniji in svetu. Skozi zgodovinski ideal viteštva želimo promovirati in uveljaviti vlogo slovenstva in panevropske ideje.